Župnijski dan
Ne vem, kolikokrat smo v Šmihelu že praznovali župnijski dan. Lahko bi rekli, da je to naše skupno župnijsko druženje ob godu farnega zavetnika nadangela Mihaela že kar tradicionalno, čeprav je vsako edinstveno. Letos je imelo misijonski pridih, saj je bila med nami misijonarka s. Anka Burger, naša faranka. Že med sveto mašo nam je spregovorila o njenem misijonskem delu v Ruandi in Burundiju in z nami podelila svoje izkušnje iz »afriške Švice« – o revnih in preprostih, a veselih ljudeh, o njihovi odprtosti in svetih mašah, ki trajajo 2 uri, praznične pa tudi 4 ali 5 ur…
Misijonsko vzdušje je bilo občutiti tudi po sveti maši na župnijskem dvorišču ob prijetnem soncu, s katerem je Gospod celo poletje varčeval, da bi ga kaj ostalo za naš župnijski dan… Res si nismo po takem poletju nadejali tako lepega dneva! In tudi ne tako izbranega jedilnika, ki ga je bilo veselo mlado in staro – ni mačji kašelj za celo župnijo pripraviti dunajske zrezke in krompirjevo solato! Nekaterim starejšim, ki lažje kaj pojedo z žlico, bo pa morda kakšno drugo leto bolj ustreženo…
Letos smo imeli misijonsko tombolo, saj smo lahko ob prejemu tombolskih lističev in svinčnikov z napisom »žegnanje v Šmihelu« oddali prostovoljni prispevek za misijone. Med dobitki so bile tudi umetnine, ki jih je s. Anka prinesla iz Afrike in jih tamkajšnji domačini izdelujejo za preživetje. Naj jim tudi naš dar olajša njihov vsakdan. Darove za misijone smo zbirali tudi ob ugibanju teže buče velikanke, odgovarjali pa smo tudi na »misijonsko« vprašanje o številu prebivalcev v državi, v kateri deluje s. Anka. Upam, da se je naša misijonarka med nami prijetno počutila, saj smo bili ta dan kot ena družina – skupaj smo vse pripravili, skupaj slavili Boga, skupaj obedovali, se skupaj poveselili, skupaj pospravili. Lahko smo začutili, da je lepo darovati del sebe za skupnost, da to človeka osrečuje in ga povezuje z drugimi.
Veselimo se, da smo del šmihelske župnijske skupnosti. Naj nas naš farni zavetnik sveti Mihael – nebeški bojevnik proti hudemu duhu – zaznamuje, da bi na tem svetu vedno iskali Božjo voljo in zmagovali v bojih za poštenje, ljubezen, mir. Da bi se zavzemali za šibkejše od sebe in se ne bi poviševali nad druge. Da bi v sebi prebirali med široko ponudbo današnje civilizacije in se odločali za to, kar je vredno v Božjih očeh in bo imelo vrednost tudi v večnosti, kjer bo večno veselje.
Zorka Hrovat
Oglejte si še ostale albume fotografij.
