Adventni izlet na Avstrijsko Koroško
Leto je naokoli in tudi letos je naša župnija organizirala izlet in romanje v adventnem času. Tokrat smo se na hladno sobotno jutro 19. decembra 2015 odpravili na Avstrijsko Koroško. Kljub zgodnji jutranji uri je že na parkirišču bilo začutiti veliko dobre volje, pozitivne energije, razigranosti in vedela sem, da bo pred nami en čudovit dan. Razporedili smo se v dva avtobusa, zmolili jutranjo molitev in že smo se odpeljali proti Karavanškemu predoru. Prispeli smo do drugega največjega mesta Avstrijske Koroške, v Beljak, zanj pravijo, da ima italijanski značaj in koroško očarljivost. Med sprehodom po mestu smo si ogledali nabrežje Drave, ki je, kot je povedala vodička kar nekajkrat poplavila mesto, spregovorila je tudi o protestantski zgodovini mesta, nas seznanila z najvišjim zvonikom na Koroškem, zvonikom svetega Jakoba, ki je visok kar 94 metrov. Imeli smo tudi čas, da se sprehodimo med predbožičnimi stojnicami, ki so navduševale predvsem otroke, malo starejši pa smo se lahko pogreli s kuhanim vinom, ki se je ob hladnem dnevu še kako prilegel.
Sledila je vožnja do Vrbskega jezera, do mesta Vrba, kjer smo se sprehodili ob jezeru. Kljub gosti megli nam je za trenutek uspelo videti kar 25 metrov velik adventni venec, ki valovi na Vrbskem jezeru. Vožnjo smo nadaljevali ob južni obali Vrbskega jezera do vasice Maria Woerth oziroma Otoka. Okoli leta 830 so krščanski misijonarji iz Salzburške nadškofije pričeli z gradnjo Mariji posvečene cerkve na otoku sredi Vrbskega jezera. Polotok, na katerem se danes nahaja priljubljena romarska gotska cerkev, je bil vse do leta 1770 dejansko otok sredi jezera, takrat je bil zgrajen umetni odtok iz jezera, posledično je gladina jezera upadla, otok pa se je povezal s celino in postal polotok. Na najvišji točki polotoka leži župnijska cerkev svetega Primoža in Felicijana, nekoliko pod župnijsko cerkvijo pa je manjša s pokopališčem obdana Zimska cerkev, imenovana tudi cerkev rožnega venca. V prvi smo imeli tudi sveto mašo, katero je daroval naš gospod župnik.
Dan se je že prevesil v pozno popoldne, ko smo se pripeljali še do naše zadnje točke, do Celovca. Sprehodili smo se od mestnega gledališča do deželnega dvora, kjer hranijo knežji kamen, ter nato do Novega trga z mestno hišo, ki se vsako leto spremeni v pravljični, predbožični sejem. Lučka ob lučki, številčne pisane stojnice, vonj po dišečem kuhanem vinu in ostalih dobrotah so lepo zaokrožile naše skupno druženje. Čakala nas je le še pot proti Novemu mestu, ki pa je ob brenkanju kitare, prepevanju pesmi ob klepetanju ter seveda skupni molitvi rožnega venca hitro minila.
Prepričana sem, da je vsak izmed nas, kljub megleni, nekoliko mrzli soboti lahko za trenutek pozabil na vsakdanje skrbi ter se z lepimi vtisi, doživetji vrnil domov.
Rebeka Resnik
Za ogled galerije kliknite spodnjo fotografijo.
