Sveti Florijan z golido v roki, ki gasi gorečo hišo, je mogočen zavetnik proti požarom, priprošnjik ob hudi suši in proti nerodovitnosti polja. Kot zavetnik gasilcev je upodobljen na marsikaterem gasilskem domu in kot varuh pred ognjem na premožnejših hišah.
Legenda pripoveduje, da so Florijana, vojaškega uradnika v rimski provinci Norik, zaradi krščanskega prepričanja za časa cesarja Dioklecijana mučili tako, da so ga z mlinskim kamnom okoli vratu vrgli v reko Anižo (Enns). Ko so njegovo truplo vozili z volovsko vprego na kraj pokopa in so voli omagovali od žeje, je pričel izvirati studenec, ki je pozneje zaslovel zaradi svoje zdravilne moči daleč naokrog.
Zanimivo je, da je bil sveti Florijan prvotno predvsem zavetnik za dobro letino, šele v 15. stoletju je postal varuh pred ognjem.
Sveti Florijan goduje 4. maja.