Božičnica v Stranski vasi
V dolgih, temnih in mrzlih zimskih nočeh čakamo na skrivnost. Čakamo na luč, na odrešenje, ki ga je Bog obljubil ljudem.
Prav nihče ni pričakoval, da se bo odrešenje nakazalo v prihodu nebogljenega deteca, ki se je sredi pustih planjav okrog Betlehema, rodilo v največji bedi. V hlevčku, kjer so mu družbo delale prijazne ovčice in mu dajale potrebno toploto. Kljub temu je bilo detece, mali Jezus, zaželeno in ljubljeno s strani svoje matere Marije in Jožefa. In vseh ljudi, ki so bili takrat v bližini. Obetalo je novo upanje, svetlobo in luč, ki bo posijala iz temine noči.
In ko se tako vsako leto ob Božiču spominjamo rojstva odrešenika Jezusa, nas to vedno znova navdušuje in navdihuje. V nas budi vero v boljše življenje, v pravičnejši svet, v ljubezen in srečo.
Vse dobre želje tako pišemo na voščila, ki jih ob praznikih pošiljamo svojim dragim, sorodnikom, prijateljem. Kot izraz naklonjenosti, pripadnosti in zvestobe.
Voščila so se skozi zgodovino spreminjala. Od preprostih kartic, ki so jih ljudje pošiljali predvsem sorodnikom, ki jih niso mogli obiskati, do umetelno izdelanih čestitk, z vnaprej napisanimi verzi. Včasih nam prav pridejo tudi verzi znanih pesnikov, ki imajo globlji pomen in povedo še mnogo več, kot narekujejo besede.
Današnji čas je čas hitenja. Odnosi med ljudmi so postali površni. Ne pošiljamo si več čestitk po pošti. Pošiljamo si jih preko sms sporočil, po fb, istagramu, twiterju.
Besede so iste, podobne… odnos pa je drugačen…mar jih sploh preberemo, ta sporočila? Neosebnost sporočil nas je pripeljala tako daleč, da hrepenimo samo še po pristnosti trenutkov.
Tukaj in zdaj.
Z ljudmi, ki so del mojega življenja, prostora, kjer sem doma. In dejstva, da nekoga moraš imeti rad. Ker je to smisel življenja.
Razmišljanje o lepih željah v besedi in najlepših prazničnih voščilih je bilo osrednja tema letošnje božičnice. Pri njej so z veseljem sodelovali veroukarji 4. in 5. razreda iz Stranske vasi in tako še dodatno osmislili sporočilo Božiča. Sanja, Nina, Lara, Loti, Valentin, Marcel, Florijan in Benjamin so doma poiskali najlepše čestitke, ki so jih letos prejeli po pošti in jih delili z vsemi navzočimi. Ob pesmih, ki so jih zapeli in poeziji, ki se nanaša na ljubezen in besede, ki se navezujejo na lepe želje.
Program so s petjem, z violino, kitaro in klaviaturami sooblikovali Tea Golob, Aleš Golob in Ana Bele. Program sem pripravila in vodila Andreja Bartolj Bele.
