Župnijsko žegnanje 2022
V četrtek, 29. septembra 2022, na god farnega zavetnika nadangela svetega Mihaela, smo župljani čez cel dan prihajali v cerkev počastit Jezusa Kristusa in mu priporočat vsak svoje bližnje, ljudi v stiski in mu izročat svoje skrbi. Prosili smo za mir, ljubezen in nove duhovniške poklice, za župnijo, Slovenijo in kar pač je kdo spoznal za potrebno priprošnje Bogu.
Dan celodnevnega češčenja smo sklenili slovesno s sveto mašo in pred njo litanijami, ki so jih ubrano zapeli fantje in možje, zbrani okrog oltarja. Ti so kleče pred Najsvetejšim pomenljivo in za zgled vsem izkazali svojo vdanost in pripadnost Bogu.
Sklepni sveti daritvi je letos ob domačemu župniku Igorju Stepanu predsedoval naš novi kaplan, novomašnik Janez Meglen, ki smo ga zelo veseli. Ne samo mladina, ki pod njegovim vodstvom odkriva lepoto življenja z Bogom in vidi zgled radostnega služenja Bogu – kar je spodbudno za njihovo življenje, morda tudi za nove duhovne poklice. Veseli smo ga tudi odrasli, saj nas prepriča njegova duhovna širina in jasno lomljenje božje besede. Tako se je lažje odpreti Bogu in mogoče je prav zato ob zaključku celodnevnega češčenja tudi pesem srčneje in slovesneje zadonela.
V nedeljo smo nadaljevali z župnijskim praznovanjem. S sveto mašo, ki jo je ob obeh domačih duhovnikih daroval generalni vikar novomeške škofije g. Peter Kokotec in nas spodbudil z izbranimi besedami. Blagoslovil je tudi obnovljeni zvonik in fasado pod njim. Na obnovljeni del cerkve z bleščečim zvonikom in lepo prenovljeno Jezusovo podobo pod njim smo Šmihelčani upravičeno ponosni ter hvaležni gospodu župniku za vso skrb in koordinacijo pri obnovi – seveda pa gredo naš glavni zanos, čast in hvala Bogu … To smo pri slovesnem bogoslužju izrazili tudi farani vseh generacij z zavzetim sodelovanjem, s petjem in nagovori, s katerimi smo pričevali drug drugemu o Božjem delovanju v nas. Preko celotnega osrednjega dela župnijskega dne se je prepletala misel, da bi podobno, kot se je zvonik pustil oblikovati mojstrom in se dviga k nebu, tudi mi dopustili Jezusu, da prenavlja naša srca, da bomo lahko zazrti v nebesa živeli po Božji volji kot veseli kristjani in da bomo s tem znamenje Božje prisotnosti in njegove ljubezni za ta svet.
Skupno praznovanje smo nadaljevali na župnijskem dvorišču, kjer so nas že pričakale klopi, ki so jih fantje in možje postavili tudi na vrt, da je bilo za več kot 300 prisotnih dovolj prostora. Tam je generalni vikar novomeške škofije blagoslovil še obnovljeno streho in fasado na garaži poleg župnišča. Tako smo imeli letos kar trikratno župnijsko »žegnanje« … oziroma celo štirikratno, če štejemo še blagoslov izvrstnega kosila domače kuharske ekipe pod vodstvom priznanega kuharskega mojstra g. Petra Kotarja. Natakarska skupina šmihelskih mladincev je z jedačo pogostila vse navzoče in nato pobrala množico praznih krožnikov. Privoščili smo si še sladke dobrote domačih gospodinj, ki so se v svoji raznovrstnosti vabljivo bohotile z bogato obloženih pladnjev, skrbno pripravljenih s strani farnega tima za razvrščanje peciva. Grla smo si osvežili z žlahtno kapljico domačih vinogradnikov in v ta namen izdelanim sokom iz župnijskih jabolk – sadom sodelovanja spomladanske ekipe šmihelskih mož, obrezovalcev drevja, in pridnih rok veščega moštva domačinov v jesenskem času ...
Ob izmenjevanju izkušenj s sofarani smo radovedno listali po knjižici, ki jo je pripravila »novinarsko-tiskarska« skupina župljanov ter s sliko in besedo povzela duhovno in družabno dogajanje v župniji od preteklega praznovanja goda svetega Mihaela. Ob tem smo poskušali izračunati oziroma uganiti odgovor na nagradno vprašanje, koliko kvadratnih metrov bakra je bilo porabljenega za obnovo našega zvonika, in drug drugemu vneto modrovali o morebitnih rešitvah te uganke. Poleg razkritja te dotlej skrbno varovane skrivnosti nam je dobro razpoloženi domači župnik predstavil tudi siceršnji potek obnove zvonika in fasade sprednjega dela cerkve. Z zanimanjem smo si ogledali tudi razstavo nekaj posebno oblikovanih odsluženih kosov pločevine z zvonika.
Poleg druženja je bila rdeča nit popoldneva tombola - kot že tradicionalno na šmihelskem župnijskem dnevu. Vsak od prisotnih je prejel svoj svinčnik in tombolski listič. Kako zavzeto smo obkrožali številke, ki so jih otroci vlekli iz tombolskega bobna, je jasno pokazala vrsta pred sanitarijami, ko je naš spretni povezovalec oznanil kratek predah od žrebanja številk … Da smo ga vsi slišali, so poskrbeli domači strokovnjaki za ozvočenje – da je vsak prejel svojo nagrado, pa ekipa za razvrščanje in razdeljevanje dobitkov, ki smo jih župljani že nekaj tednov prej prinašali v župnišče. Po želji smo lahko prejete dobitke med seboj menjali ali jih podarjali drug drugemu - tudi to je bila dodatna možnost za druženje in medsebojno spoznavanje faranov. Pri Bogu vse pripomore k dobremu.
Veliko nas je imelo možnost povezovati se s sofarani tudi pri sami organizaciji tega lepega sončnega duhovno-družabnega dne župnije. Na koncu smo si zadovoljno priznali, da bomo ob naslednjem godu sv. Mihaela spet z veseljem stopili skupaj. Ja, tudi tako se gradi in krepi cerkveno občestvo.
Zorka Hrovat
