10-Slovesni vstop in sprevodi v cerkvi

Pomembne praznike zaznamujemo s slovesnejšim bogoslužjem. Največkrat že na začetku zaznamuje to slovesen vstop duhovnikov in ministrantov. Glavni mašnik predstavlja Kristusa, ministranti apostole, verno ljudstvo pa množice, ki jih je Jezus učil. Na začetku gre kadilničar, ki z vonjem kadila opozarja na Božjo pristnost, z dimom pa spominja na oblačni steber za katerim so Izraelci hodili skozi puščavo. V slovesnem sprevodu se lahko prinaša darove za evharistično daritev in s tem pokažemo, da smo bogu pripravljeni darovati tudi sebe. Večkrat v bogoslužnem letu zasledimo sprevod tudi pri sveti maši – in sicer ko spremljamo Jožefa in Marijo v božični devetdnevnici, v sprevodu s svečami ob Jezusovemu darovanju, postaje križevega pota so razporejene po celotni cerkvi nas vabijo, da stopamo od ene k drugi. Posebno v velikonočnem tridnevju se zvrsti kar nekaj sprevodov: ko Jezusa spremljamo v ječo in nato do groba, na veliko soboto zvečer pa slovesni sprevod v cerkev s slavjem luči.

V sprevodu pa pristopamo tudi k blagoslovom in k svetemu obhajilu. Tudi tu se naj izraža urejenost in mirnost obreda, s tem da ne klepetamo in se ne prerivamo,  prijazno spuščamo naprej in se pravočasno in diskretno umikamo ostalim. Med sprevodom k obhajilu se pripravljamo na srečanje z Jezusom v sveti hostiji. K obhajilu pristopamo vedno v dveh vrstah, četudi obhaja samo en duhovnik. K obhajilu gremo takoj, ko nas ministrant z zvončkom povabi k obhajilu tako, da nas duhovnik ne čaka, da pridemo k obhajilu. Če ministranta ni, pa sprevod oblikujemo takoj ko duhovnik zaužije Rešnjo kri iz keliha.

Če se nam zgodi, da se moramo med mašo nekam premakniti, to storimo obzirno, vljudno, tiho in ne vzbujamo pozornosti.