Darovanje in pušica

Darovanje je poseben del svete maše ko se na oltar prinaša darove za sveto daritev, kruh in vino, ki bosta v moči Svetega Duha postali telo in kri Gospoda Jezusa. Med tem, ko na oltar prihajajo darovi, bodisi da jih prinesejo ministranti bodisi, da so prineseni v slovesnem sprevodu po cerkvi je priložnost, da v osebni molitvi položimo na oltar tudi svoj namen, želje, stiske in bremena, saj bodo vse te zemeljske prvine našega življenja predrugačene znotraj evharistične daritve. Poleg slednjega duhovnega prizadevanja smo v Cerkvi povabljeni, da tudi konkretno podpremo prizadevanja našega občestva s svojimi darovi. Slednji obred je starodavno znamenje, da je evharistija konkretno dejanje ljubezni, ki se daruje. Nekoč so tako prinesli predvsem sadove zemlje, ki so jih po sveti maši podelili med potrebne. Danes večinoma, razen redkih izjem denimo v misijonih, nadomešča to denar. Pri darovanju se pojavljata dve obliki pušica in ofer. Pušica je posebna platnena vrečka, kamor ministranti ali predstavniki gospodarskega sveta zbirajo denar po klopeh. Prav je, da se na obisk pobiralca pripravimo, da nas ne čaka, ko iščemo svoj dar po žepih. Pri tem pazimo na obzirnost in diskretnost, da ne bulimo k sosedu in posegamo v pušico. Lepa navada je, da tudi otrokom damo možnost, da vržejo svoj prispevek. Po birmi pa je dar odgovornost vsakega kristjana, da podpira svojo župnijsko skupnost. Druga oblika je starejša in primernejša ko v sprevodu prihajamo pred oltar in darujemo, to obliko uporabljamo ob prvih nedeljah in največjih praznikih. Kar se zbere pri sveti maši ni namenjeno duhovniku ampak za potrebe župnijskega občestva in ko je posebej oznanjeno za skupne potrebe škofije ali celotne Cerkve.