Sveto obhajilo

Sveto obhajilo je najsvetejši del mašnega opravila in je poleg globokega duhovnega doživetja tudi praktična izkušnja občestva. Sveto obhajilo lahko prejmemo, ko smo primerno pripravljeni. Slednji pogoj so; da z vero sprejemamo to, kar vera uči o  sveti evharistiji, da smo brez smrtnega greha, da smo vsaj eno uro pred obhajilom tešči (to je t. i. evharistični post), ter da smo pravočasno prišli k obredu maše. K obhajilu pristopamo primeno zunanje in notranje pripravljeni. Zunanja priprava se sklada s spoštljivim prejemanje zakramentov (smo lepo urejen in umirjeni), ter notranja, da se na obhajilo pripravimo z molitvijo in notranjo zbranostjo. K obhajilu vedno pristopimo v sprevodu, tako da nas Jezus pod podobo kruha ne čaka. Na trditev »Kristusovo telo« potrdimo našo vero z glasnim »amen«, in s tem izpovemo kaj kot prejemniki milosti verujemo o evharističnem kruhu. Obhajilo sprejmemo na jezik tako, da glavo rahlo nagnemo nazaj, položimo jezik na prednje spodnje zobe in ustnico in ter pri miru počakamo na prejem obhajila, brez premikanja glave in »hlastanjem« za hostijo. Nato se umaknemo iz sprevoda in se vrnemo na svoje mesto pri čemer hostije ne grizemo, temveč pustimo, da se raztopi in jo zaužijemo. Obhajilo lahko sprejmemo tudi na roke vendar moramo biti pozorni, da iztegnemo levo dlan in jo podložimo z desno dlanjo. Ko duhovnik hostijo položi na dlan, naredimo korak vstran in previdno Najsvetejše položimo na svoj jezik. Dokler hostije na položimo v usta se ne obračamo in ne hodimo nazaj, saj se mora duhovnik prepričati, da smo hostijo zaužili. V nobenem primeru pa hostije ne nosimo na roki do klopi in jo šele tam zaužijemo. Tudi to se je že dogajalo v naši cerkvi. Po obhajilu smo povabljeni k tihi ali skupni molitvi.