Uvodni del maše
V naslednjih minutah za bogoslužje bomo iz gest prešli na posamezne vsebinske dele svete maše in jih tako spoznali zakaj je sveta maša sestavljena na način kot ga spremljamo vsakodnevno oziroma tedensko.
V osnovi je sveta maša ponavzočenje Kristusove daritve na križu, ki se je zgodila na veliki petek in obhajanje zadnje večerje, ki se je zgodila na veliki četrtek. Prav zato posnema sveta maša velikonočno večerjo, saj je Kristus sam z učenci najprej obhajal pasho in nato z svojim odrešenjskim delovanjem dovršil odrešenje na križu naslednji dan. Pri vsaki sveti maši obhajamo Kristusovo velikonočno skrivnost, še na poseben način pa smo k temu obhajanju povabljeni v nedeljo, zato vsaki nedelji rečemo mala velika noč. Če se pri sveti maši spominjamo kakšnega svetnika ali liturgičnega časa je to le okras na praznovanju velikonočne skrivnosti.
Maša se prične z vstopno pesmijo, ki mora imeti bogoslužen značaj. Duhovnik v začetku svete maše skupaj z ministranti počasti Najsvetejše v tabernaklju in nato poljubi oltar, ki predstavlja Kristusa samega. Z znamenjem križa zaznamuje začetek bogoslužja, časa, ki je izključno namenjen Bogu in njegovemu češčenju. Duhovnik nas pozdravi z različnimi oblikami pozdrava, ki jih najlaže strnemo v besedah »Gospod z vami«, ki je želja, da bi vsak izmed nas vstopil v doživeto obhajanje evharistije Jezusa Kristusa. Sledi priznanje in obžalovanje naših grehov, ki ga zaključimo v skupnem kesanju, ter z duhovnikovo odvezo vseh malih grehov. Če zamudimo sveto mašo, kar se v naši cerkvi dogaja vedno istim in je to samo zelo grda razvada, zamudimo odpuščanje malih grehov. Pomembno je, da se gotovo udeležimo začetnega dela svete maše, saj nas ti najbolje pripravijo za kasnejše srečanje z Bogom v Božji besedi in svetem obhajilu.
