Glavna mašna prošnja in ostale molitve
Začetni obred svete maše se zaključi z glavno mašno prošnjo. To molitev prepoznamo po duhovnikovem povabilu »Molimo«, čemur sledi kratka tišina, da iz vseh naših src privrejo naši osebni nameni, za katerega smo prišli k sveti maši. Latinsko rečemo glavni mašni prošnji »collecta«, kar pomeni povzetek ali tisto kar zberemo.
Prošnja je vedno sestavljena iz naslovnika (to je navadno Bog Oče), vsebina prošnje z določenim spominom in t. i. trinitaričnim zaključkom, ko se spomnimo še ostalih dveh oseb Svete trojice. Na primer: po Jezusu Kristusu našem Gospodu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. Vse naše življenje želimo po teh prošnjah z različnimi nameni izreči Sveti Trojici, v kateri želimo bivati in prejemati življenje. Glavna prošnja je najbolj zgoščeno besedilo posamezne svete maše, če preberemo samo njo vemo kaj praznujemo in za kaj prosimo, zato je primerna za pozorno poslušanje in premišljevanje, saj je pri vsaki maši različna.
Naslednja molitev je molitev pred darovanjem, pri čemer ni značilnega »molimo«, saj ga nadomesti sklep darovanja »Molite bratje in sestre, da Bog vsemogočni Oče... slednja molitev nima slovesnega zaključka zato se zaključi z besedami »Po Kristusu našem Gospodu«. Zadnja molitev pa je po obhajilu, s povabilom »Molimo« in preprostim zaključkom »po Kristusu našem Gospodu«.
Ti deli svete maše so pri vsaki maši različni zato pozorno prisluhnimo vsaki molitvi.